Sledi članek Hirošija Yuasa, ki se je pojavil v današnjem Sankei Shimbun z naslovom, Ali lahko Kitajska izpusti “os zla?
Hiroshi Yuasa je pravi novinar.
Ta članek je obvezno branje za Japonce in ljudi po vsem svetu.

Letos februarja je bila velikanska tapiserska reprodukcija Picassove “Guernice” ponovno obešena na steno pred dvorano Varnostnega sveta na sedežu Združenih narodov.
Guernica, Picassova mojstrovina, temelji na tragediji neselektivnega bombardiranja nemških čet mesta v Baskiji na severu Španije med državljansko vojno aprila 1937.
Zdi se, da peklenski prizori ženske, ki se bori v ognju, in matere, ki kriči, ko v naročju drži svojega otroka, odražajo trenutno opustošenje v Ukrajini.
Ruski predsednik Vladimir Putin je napadel Ukrajino s tanki in raketami, rekoč, da ne bo napadel Ukrajine, ter bombardiral srednje do visoke stavbe in šole. Dejal je, da bo ciljal samo na vojaške objekte.
Tragedija “Guernice II” in njenih podpornikov
Pokol, v katerem so sodelovali civilisti, ki ga je Picasso sovražil, se je zgodil v 21. stoletju kot tragedija “Guernica II.
Kljub temu je v glavnem mestu Kijevu, kjer je še vedno odmeval zvok bomb, rekla: “Branila bom svojo domovino. Ta dežela je vse, kar je pomembno,” je dejala 26-letna ženska in njene besede so me pretresle.
To je ljubezen do svoje domovine in občutek za poslanstvo, ki sta ga Japonci izgubili po koncu druge svetovne vojne.
Generalna skupščina ZN je na izredni izredni seji 2. marca sprejela resolucijo, v kateri je obsodila Rusijo, ker je s silo kršila njeno ozemlje in neodvisnost, napad na Ukrajino pa je označila za “agresijo” v nasprotju z Ustanovno listino ZN.
Enainštirideset držav, vključno z Japonsko, ZDA in Evropo, je podprlo resolucijo. Za primerjavo, pet držav, vključno z Rusijo, je temu nasprotovalo, 35 držav, vključno s Kitajsko in Indijo, pa se je vzdržalo.
Zlasti Kitajska noče opisati napada Rusije na Ukrajino, s katero je stopila v odnos “nove osi”, kot “agresijo”.
Kitajska zunanja politika je temeljila na “petih načelih miru”, ki jih je takratni premier Zhou Enlai predstavil po ustanovitvi države. Temeljil je na načelu, da nikoli ne bo podpiral poseganja v suverenost drugih držav ali vmešavanja v njihove notranje zadeve.
To načelo bi moralo biti tisto, zaradi česar ni priznala ruske aneksije polotoka Krim v južni Ukrajini leta 2014.
Pod predsednikom Xi Jinpingom pa so teritorialne ambicije prevladale nad načelom obrambe suverenosti.
Te ambicije očitno uresničuje v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju, krši indijske meje in izvaja pritisk na demokratično urejen Tajvan iz zraka in morja.
Zakaj ne bi obsodili ruske “agresije”?
Kot poroča Radiopress, je na tiskovni konferenci 24. februarja na kitajskem zunanjem ministrstvu tuja poročevalka in tiskovna predstavnica Hua Chunying izmenjala iskrice glede te definicije “agresije”.
Novinar tiskovne agencije AFP je vprašal: “Ali menite, da je sprejemljivo napadati drugo državo, če napadate samo vojaške cilje?
Hua Chunying je izrazila nelagodje in zmedo, da bi se morala “opredelitev agresije vrniti na izhodišče za obravnavo trenutnih razmer v Ukrajini.” Ukrajina “ima zapleteno zgodovinsko ozadje in ta vidik Sprememba ni nekaj, kar si vsi želijo videti.”
Njena pripomba je bila neodločna.
V smislu definicij po mednarodnem pravu je “invazija” napad na moč ali ozemlje nasprotnika ne glede na njegov namen, medtem ko je “agresija” enostranski odvzem suverenosti, regije ali neodvisnosti s silo.
Tako je napad ruskih sil na Ukrajino jasno dejanje agresije, ki krši suverenost in neodvisnost.
Reutersov novinar je še vprašal: “Torej, ali podpirate invazijo?” na kar je Hua izrazila frustracijo, rekoč: “Ne maram tega načina postavljanja vprašanj.
Hua je izjavil, da “kitajska stran ni stranka tega in je dosledno pozivala k poravnavi”, vendar je Kitajska v zakulisju kupila velike količine ruske energije in pšenice.
Izključitev večjih ruskih finančnih institucij iz Mednarodnega združenja za medbančno finančno Kitajsko je prav tako pustila prostor za “vrzel” z izključitvijo večjih ruskih finančnih institucij iz SWIFT, mednarodnega plačilnega omrežja, ki ga upravljajo Japonska, ZDA in Evropa.
Strateški interesi v nasprotju z ZDA
Pozneje, ko je Vladimir Putin izrekel svoje “jedrske grožnje”, je svet razumel, kako nevaren je lahko “ranjeni medved”.
Ko se je grozil bauk “padca Kijeva”, se je industrializirana sila skupine sedmih (G7) združila v spopad z Rusijo in nastala je Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO), največja mednarodna organizacija na svetu. Nato se je vrnil k svoji prvotni strategiji zadrževanja Rusije.
OSamo Kitajska se še ni odrekla svojemu “novemu stebru” kitajsko-ruskega sodelovanja, da bi se zoperstavila strateškemu interesu Združenih držav.
Sredi vsega tega je šokantno poročilo v izdaji New York Timesa 3. marca (ZDA) trdilo, da so kitajski uradniki v začetku februarja prosili Rusijo, naj ne napade Ukrajine šele po zimskih olimpijskih igrah v Pekingu.
Poročilo zahodnih obveščevalnih služb, na katerem temelji, nakazuje, da so bile kitajske oblasti seznanjene z načrti in namerami Rusije, preden je Mouthshire napadel Ukrajino.
Peking je to takoj zanikal.
Datum “v začetku februarja” sovpada s Putinovim obiskom v Pekingu ob zahodnem diplomatskem bojkotu olimpijskih iger v Pekingu.
On in Xi sta sestavila nenavadno dolgo skupno izjavo, ki se osredotoča na to, da “Kitajska in Rusija branita temeljne interese drug drugega.”
Kitajska in Rusija sta priznali, da sta vstopili v novo dobo, pri čemer sta izlivali teorijo propada ZDA, češ da je “svet postal večpolaren in prišlo je do premika moči.
Z mislijo na ZDA so tudi zapisali, da bodo “odpravili vmešavanje zunanjih sil” in nasprotovali “nadaljnji širitvi Nata”.
Nadaljevali so s tem, da “prijateljstvo med našima državama nima meja in ni prepovedanih območij za sodelovanje.
Z vidika zahodne družbe je to mogoče razumeti le kot vzpostavitev »osi zla«, ki je usmerjena v uničenje liberalnega mednarodnega reda.
Načrt, kako se izogniti dvojnemu samomoru z Rusijo in zajahati zmagovalnega konja
Čeprav je Ukrajina gospodarski partner za Kitajsko, ki je veliko vlagala v Ukrajino, Kitajska meni, da bi morali biti odnosi med Kitajsko in Rusijo prednostni, da bi konkurirali Združenim državam.
Za boj proti ameriški obrambi Tajvana menijo, da je bistveno razpršiti svojo moč z “azijske fronte” v zahodnem Pacifiku na “evropsko fronto” v vzhodni Evropi.
Kljub temu si ne morejo privoščiti, da bi bili sokrivci pri invaziji na Ukrajino in končali v srčnih odnosih z Rusijo.
Medtem ko Zahod obtožuje, da razburja rusko grožnjo, ostaja pri tem, da poziva k čimprejšnji umiritvi razmer.
Kitajska bo lahko ugotovila posledice vojne in zajahala zmagovalnega konja.
Za Japonsko, liberalno državo, ki meji na središče Kitajske in Rusije, je nauk ukrajinske vojne ta, da dokler diktator misli, da je “moč pravičnost”, se lahko tako pogodba kot memorandum razveljavita.
Budimpeštanski memorandum o soglasju (MOU) iz leta 1994 je bil varnostno jamstvo, ki so ga ZDA, Velika Britanija in Rusija obljubile Ukrajini, ki je pridobila neodvisnost, ko je Sovjetska zveza razpadla.
Posledično je Ukrajina do leta 1996 Rusiji vrnila vse svoje jedrsko orožje.
Rusija je memorandum izgubila s priključitvijo polotoka Krim leta 2014.
Če je opustitev jedrskega orožja čas za pripravo na invazijo druge države, je posedovanje jedrskega orožja čas, da se osvobodite nevarnosti invazije.